Kako je v letu 2023 poslovalo regijsko gospodarstvo?
10.7.2024
V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju družbe), samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju podjetniki) in zadrug s sedežem na območju Dolenjske in Bele krajine (v nadaljevanju regija) v letu 2023. V regijo je vključenih 15 občin, in sicer: Novo mesto, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Straža, Šentrupert, Šmarješke Toplice (Dolenjska) ter Črnomelj, Metlika in Semič (Bela krajina).
Informacija temelji na podatkih iz letnih poročil za leto 2023, ki so jih družbe in podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in zadruge v skladu z Zakonom o zadrugah za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) na poenotenih obrazcih do 2. 4. 2024.
Nekaj pomembnejših podatkov za Slovenijo v letu 2023:
- obseg industrijske proizvodnje se je znižal za 6,6 % (podatek je še začasen);
- cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 6,1 %:
- cene življenjskih potrebščin so se povečale za 7,4 %;
- vrednosti izvoza in uvoza sta se povečali, izvoza za 4,7 %, uvoza pa za 0,8 % (podatka sta še začasna);
- pokritost uvoza z izvozom se je povečala, v letu 2023 je bila 96,5 %, v letu 2022 pa 92,9 %;
- povprečna temeljna obrestna mera je bila v letu 2023 pozitivna in je na letni ravni znašala 8,43 %;
- stopnja registrirane brezposelnosti se je znižala, ob koncu leta je znašala 4,9 % (v regiji 5,3 %).
POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI V LETU 2023
Pridobitno dejavnost izvajajo pretežno poslovni subjekti, ki imajo pravnoorganizacijsko obliko gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga. Med temi so v regiji najštevilčnejši podjetniki, največ prihodkov pa realizirajo družbe, ki zagotavljajo tudi največ delovnih mest. Po predloženih podatkih iz letnih poročil za leto 2023 so subjekti vseh navedenih pravnoorganizacijskih oblik v regiji:
- skupaj realizirali za 7,5 milijard EUR prihodkov, od tega 92,2 % družbe, 5,6 % podjetniki in 2,2 % zadruge;
- skupaj v povprečju zaposlovali 30.582 oseb, od tega 90,6 % družbe, 8,0 % podjetniki in 1,4 % zadruge.
Gospodarske družbe
V letu 2023 so bili realizirani skupni prihodki družb za 1 % višji kot v letu 2022. Družbe so realizirale za 7 milijard EUR prihodkov, največ (68 %) z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni usmerjenosti v izvoz. Med družbami v predelovalnih dejavnostih imajo največjo težo družbe, ki imajo glavno dejavnost proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (16 družb). S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile večino vseh svojih prihodkov (61 %), najpomembnejši trg so bile države Evropske unije (EU).
Zvišali so se tudi skupni odhodki, ki so znašali 6,3 milijarde EUR.
Poslovni izidi iz poslovanja, iz financiranja in iz drugega delovanja so se poslabšali.
Nižji je tudi neto čisti dobiček družb, za leto 2023 je znašal 584 milijonov EUR oziroma je bil za 17 % nižji kot v letu 2022.
Pozitiven rezultat, čisti dobiček, je izkazalo 1.735 družb v znesku 606 milijonov EUR, negativnega pa 544 družb v znesku 22 milijonov EUR. V primerjavi z letom poprej se je povečalo število družb, ki so ustvarile čisti dobiček kot tudi povečalo število družb, ki so izkazale čisto izgubo. V družbah, ki so izkazale čisto izgubo, je bilo v povprečju 1.477 zaposlenih, manj kot v letu 2022. Upoštevajoč velikostne skupine družb so največji delež neto čistega dobička, 77 %, izkazale velike družbe. Mikro in majhne družbe so izkazale več neto čistega dobička kot v letu 2022, srednje in velike pa manj. Največji padec neto čistega dobička (21 %) je bil izkazan v velikih družbah. Upoštevaje kriterij glavne dejavnosti družbe so največ neto čistega dobička izkazale družbe z glavno dejavnostjo proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.
V letu 2023 so družbe povečale neto dodano vrednost. Ustvarile so je za 2,1 milijarde EUR oziroma za 6 % več kot v letu 2022. Višja je bila tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 75 tisoč EUR.
Število zaposlenih v družbah (65 % jih je bilo zaposlenih v družbah predelovalnih dejavnosti) se je v letu 2023 povečalo za 423, najbolj v družbah iz občin Novo mesto (272) in Trebnje (88). V družbah je bilo v povprečju, upoštevaje delovne ure, 27.692 zaposlenih oziroma za 2 % več kot v letu 2022. Zvišale so se tudi povprečne plače (za 255 EUR), in sicer je povprečna mesečna (bruto) plača v družbah regije znašala 2.525 EUR in je bila precej višja (za 307 EUR) od povprečne plače v slovenskih družbah, ki je znašala 2.218 EUR. Na razmeroma visoko povprečje plač so najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto, ki so v povprečju izplačale plačo v znesku 2.884 EUR, kar je kar 359 EUR več kot je znašala povprečna plača v regiji Dolenjska in Bela krajina ter 666 EUR višja od slovenskega povprečja. Višje plače od povprečja družb v državi so izplačevale tudi družbe s sedežem v občini Šentjernej (2.280 EUR).
Poslovanje družb v regiji DBK je tradicionalno boljše in bolj stabilno od povprečja družb v državi. Tako je bilo tudi v letu 2023, na kar kažejo vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja. Vrednosti skoraj vseh kazalnikov, razen donosnosti kapitala in prihodkov na zaposlenega, so za družbe v regiji ugodnejše kot za družbe v državi. Zadolženost družb na Dolenjskem in v Beli krajini se je zmanjšala, družbe v tej regiji so manj zadolžene kot družbe v državi.
Poslovni rezultati družb na Dolenjskem in v Beli krajini so bili v letu 2023 glede obsega prihodkov in števila zaposlenih boljši, glede neto čistega dobička pa slabši kot v letu 2022.
Med dvanajstimi statističnimi regijami v državi so največ prihodkov, 49 %, izkazale družbe v osrednjeslovenski regiji. Sledijo jim družbe v savinjski regiji z 11 odstotnim deležem, podravska z 9 odstotnim deležem, gorenjska s 7 odstotnim deležem ter jugovzhodna Slovenija s 5 odstotnim deležem. Regija Dolenjska in Bela krajina izkazuje kar 88 % prihodkov jugovzhodne Slovenije ter 4,8 % prihodkov vseh družb v državi.
V primerjavi z drugimi statističnimi regijami Dolenjska in Bela krajina izstopata po:
- deležu doseženih prihodkov z izvozom, in sicer 61 % in
- povprečno izplačani plači (upoštevaje regijsko pripadnost družb so najvišje plače v povprečju izplačevale družbe s sedežem na Dolenjskem in v Beli krajini), ki je za leto 2023 znašala 2.525 EUR.
Podrobnejše informacije o regiji Dolenjska in Bela krajina >
Vir: AJPES
