Na srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov v Novem mestu o infrastrukturi in logistiki

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je izpostavil, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih izrazito ohladilo. Gospodarska rast se upočasnjuje, industrijska proizvodnja pada, izvoz pa je v tem obdobju občutno oslabljen. Ne glede na optimistične izjave vlade se v večini dejavnosti dejansko znižujejo dobički, hkrati pa upada tudi zaposlenost v gospodarstvu.

Pregled desetih ključnih kazalnikov, ki jih je nedavno predstavila GZS, kaže negativen trend pri večini. Izjema so višji bruto izdatki za raziskave in razvoj ter bruto investicije v osnovna sredstva. Tudi tam pa je rast omejena: vlaganja v opremo in stroje so se v treh letih povečala le za 2,3 %, naložbe v stanovanjsko gradnjo pa so se celo zmanjšale za 0,4 %.

Šimonka je opozoril, da so tuje naložbe v Sloveniji v zadnjih desetletjih pomenile predvsem prevzeme že delujočih podjetij oziroma širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ne pa novih t. i. greenfield investicij. Pri pridobivanju novih, tehnološko zahtevnih investicij Slovenija občutno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, kot sta Češka in Madžarska. Raziskave tujih gospodarskih zbornic, kot sta nemška in avstrijska, kažejo na upad privlačnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če se pogoji poslovanja ne izboljšajo, del tujih vlagateljev razmišlja tudi o zmanjšanju ali umiku svojih aktivnosti.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je v nagovoru poudaril, da posledice trenutnih gospodarskih razmer najbolj neposredno občutijo prav obrtniki in mala podjetja. Izpostavil je, da stabilnega gospodarstva ni mogoče graditi brez močne obrti. Zato od prihodnje vlade pričakujejo predvsem predvidljivo poslovno okolje ter hitro razbremenitev stroškov dela. Ob tem je dodal, da so obrtniki temelj gospodarstva države, vendar za svoj razvoj potrebujejo pogoje, ki jim omogočajo konkurenčnost, ne pa dodatnih in vedno novih obremenitev.

GZS je skupaj s podjetji pripravila razvojni program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški okvir za pospešek industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Program opredeljuje osem ključnih gospodarskih področij in 88 konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju logistike in gradbeništva so ključni dolgoročni izzivi: digitalizacija, zeleni prehod in pomanjkanje kadrov. Potrebna so vlaganja v digitalizacijo procesov, pametno infrastrukturo, avtomatizacijo in povezovanje z globalnimi trgi. Za nadaljnji razvoj logistične in gradbene panoge je Šimonka med ključnimi ukrepi države, ki morajo zagotoviti predvidljivo, stabilno in konkurenčno okolje, navedel pripravo celovitega in vzdržnega srednjeročnega načrta za razvoj kritične in socialne infrastrukture ter uresničitev »zlatega pravila« javnih investicij. To bi zmanjšalo fluktuacije pri gradbenih delih, povečalo predvidljivost poslovanja in znižalo tveganja v panogi. Dodal je, da morata gradnja in posodobitev kritične infrastrukture Slovenije v sektorjih energetike, prometa, IKT, zdravstva, vodnega in komunalnega gospodarstva, prehrane, varnosti in financ temeljiti na načelih odpornosti, digitalizacije, trajnostnosti in strateške avtonomije države.

»Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače, kot so bile v preteklih desetletjih; drugi Trumpov mandat te spremembe še pospešuje. Strateška samostojnost EU se je tekom leta 2025 še dodatno zožila. Če želi EU preživeti v obliki, kot jo poznamo, ter ostati za mizo globalnih igralcev, se bo morala hitro preoblikovati, in to v smeri večje federalizacije ključnih atributov strateške samostojnosti, zlasti varnosti in obrambe, energetike, digitalne suverenosti in financ,« je menil prof. dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da se mora Slovenija, za katero dobro delujoča EU predstavlja ključen dejavnik njene stabilnosti in blagostanja, novonastalemu globalnemu in evropskemu okviru prilagoditi tako gospodarsko kot družbenopolitično. Letošnje leto prav v kontekstu parlamentarnih volitev vidi kot odločujoče za »oblikovanje smeri, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širšem družbenem področju.«

Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) in član uprave Krke, d. d., Novo mesto, David Bratož je predstavil rezultate Dolenjske in Bele krajine, regije z dolgo industrijsko tradicijo ter visoko razvito farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. Gospodarske družbe, ki jih pokriva GZDBK, so v letu 2024 ustvarile 7,1 milijarde EUR prihodkov, od tega 62 % na tujih trgih, pri vodilnih podjetjih ta delež presega 90 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega znaša 79.100 EUR in za skoraj četrtino presega slovensko povprečje. Visoka produktivnost je rezultat vlaganj v razvoj, inovacije in izobraževanje zaposlenih.

Izpostavil je pomen lastnega razvoja, kontinuiranih vlaganj v raziskave in razvoj ter investicij za dolgoročno rast in razvoj skupine Krka, ki je v dobrih 70 letih postala ena izmed vodilnih svetovnih generičnih podjetij, ki svoje inovativne izdelke zagotavlja več kot 100 milijonom uporabnikov v več kot 70 državah sveta. Krka je v zadnjih treh letih preko 500 milijonov EUR vložila v raziskave in razvoj, v naslednjih letih pa namerava v investicije v širitev in posodobitev razvojnih in proizvodnih kapacitet vložiti še približno 750 milijonov EUR. Krkin razvoj temelji na domačem znanju, nenehnem vlaganju v razvoj in izobraževanje zaposlenih ter intelektualni lastnini, za katero so v preteklih letih prejeli številne zlate nagrade GZS, prav tako pa so lastniki 250 patentov. V skupini Krka je zaposlenih že več kot 13.000 sodelavcev, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost ter zagotavljajo dobičkonosnost poslovanja, ki je nujen pogoj za nadaljnji razvoj in dolgoročno konkurenčnost Krke na zahtevnih svetovnih trgih.

David Bratož je ob tem predstavil glavne izzive za nadaljnji razvoj regije Dolenjske in Bele krajine. Izpostavil je neustrezno prometno in energetsko infrastrukturo, predvsem zamudo pri projektu gradnje 3. razvojne osi – jug, kar je še posebej izrazito v Beli krajini. Neustrezna infrastruktura povzroča velike razvojne razlike z Dolenjsko, ki se kažejo v nižji dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah v Beli krajini. Zamude pri tem projektu povzročajo gospodarsko škodo, saj zaradi naraščajočih logističnih stroškov in tveganj v dobavnih verigah zmanjšujejo konkurenčnost podjetij. Neustrezna infrastruktura ne prizadene le pretoka blaga, temveč tudi ljudi. Prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin so talci tranzitnega prometa, kar drastično zmanjšuje prometno varnost in kakovost bivanja. Brez sodobne ceste, oziroma novomeške obvoznice, regija izgublja privlačnost za visoko usposobljene kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo.

O problematiki razvoja prometne in energetske infrastrukture je spregovoril mag. Gregor Ficko, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Poudaril je, da se Slovenija ne sooča s prometno krizo, temveč z dolgoletnim zaostankom v prometni infrastrukturi. Brez jasne politične odločitve, da je mobilnost prebivalcev in gospodarstva strateška prioriteta države, se bodo zastoji, gospodarske izgube in nezadovoljstvo še poglabljali. To potrjuje tudi primer neizgradnje južnega kraka 3. razvojne osi (Novo mesto–Metlika), ki ima merljive in sistemske negativne učinke na družbo, gospodarstvo in regionalni razvoj. 

Tudi na energetskem področju težava ni v prevelikem številu projektov, temveč v pomanjkanju pravočasnih odločitev. Negativni učinki neizgradnje hidroelektrarne Mokrice se kažejo na več ravneh – v energetiki, gospodarstvu, regionalnem razvoju, poplavni varnosti ter zaupanju v investicijsko okolje. Hkrati ima počasno odločanje o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) pomembne strateške, gospodarske, energetske in družbene posledice za prihodnji razvoj države. 

Če Slovenija ne bo pravočasno sprejemala ključnih infrastrukturnih in energetskih odločitev – od prometnih povezav do jedrske energije, hidroelektrarn ter posodobitve in širitve elektroenergetskega omrežja – bo energetski prehod pomenil večji uvoz energije, višje cene in slabšo konkurenčnost gospodarstva.

V zaključnem delu je potekala okrogla miza na tematiko Izzivi gospodarstva in podjetništva, v kateri so sodelovali Marta Kelvišar, direktorica Adria Dom, d. o. o., Mojca Črtalič, predsednica OOZNM, in Tomaž Kordiš, direktor GZDBK. Sogovorniki so razpravljali o ključnih izzivih gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji. Med največjimi izzivi so izpostavili nepredvidljivo poslovno okolje, težave malega gospodarstva ter potrebo po bolj usmerjeni razvojni gospodarski politiki. Pomembna tema je bila tudi infrastruktura in vprašanje, ali ta sledi hitri gospodarski rasti regije.

Govorili so tudi o vplivu prometne povezanosti na poslovanje podjetij, o izzivih pri pridobivanju in zadrževanju kadrov. Razprava se je zaključila z razmislekom o prihodnosti: ali bo jugovzhodna Slovenija tudi čez deset let ostala eden ključnih motorjev slovenskega gospodarstva, kar bo po mnenju sogovornikov odvisno od izboljšanja infrastrukture, predvsem izgradnje 3. razvojne osi – jug, stabilnega poslovnega okolja ter uspešnega privabljanja in zadrževanja talentov v regiji.

Po zaključku razprave so se udeleženci še neformalno družili, kjer so nadaljevali pogovore in izmenjali mnenja. Dogodek je s tem še dodatno povezoval predstavnike gospodarstva, institucij in lokalnega okolja.

Vabljeni, da si ogledate gradiva predavateljev.

Predstavitev prof. dr. Mojmirja Mraka >

Predstavitev mag. Gregorja Ficka >