Priporočila za zaščito pred UV sevanjem

5.6.2025

Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce. Sonce ima poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh in imunskem sistemu.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS, je v Sloveniji v obdobju od 2017 do 2021, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 3.672 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najagresivnejšo obliko kožnega raka), s povprečno 620 novih primerov na leto. 

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma, so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem, to so: 

• izpostavljanje soncu, svetla polt, številni nepravilni in različni kožni nevusi;
• sončne opekline (še zlasti v otroštvu), predrakave spremembe na koži;
• družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože, oslabljen imunski sistem;
• pridobivanje zagorele polti v solarijih. 

Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, je odgovor kože na poškodbo.

Pojav kožnega raka in drugih škodljivih učinkov UV sevanja na zdravje lahko zmanjšamo ali preprečimo z izvajanjem samozaščite.

Vir: NIJZ
Vir fotografije: Gerd Altmann, Pixabay.

Nazaj