Gospodarstvo regije v letu 2006
Regija izkazuje pozitivno gospodarsko rast že od leta 1996 naprej. V letu 2006 je 1.448 gospodarskih družb ustvarilo 3,8 milijarde € prihodkov, od tega 219 milijonov € dobička. Zasluge gredo predvsem 29-im velikim gospodarskim družbam, saj so le-te v letu 2006 ustvarile 71 % vseh prihodkov. Med najpomembnejšimi so Krka, d. d., Novo mesto, Revoz d. d., Trimo, d. d., Adria Mobil, d. o. o. Novo mesto, TPV d. d., Ursa Slovenija, d. o. o., Danfoss Compressors d. o. o., Begrad d. d., Kolpa, d. d. Metlika.
Visoka je bila tudi dodana vrednost, ki predstavlja razliko med vrednostjo proizvodnih dobrin ter stroški materiala in drugih potrebščin, porabljenih pri izdelavi. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 36.000 € in je presegla državno povprečje za 16 %.
Statistika po velikosti gospodarskih družb (leto 2006)
Število družb | Delež v % |
Zaposleni | Delež v % |
Prihodki v 000 € |
Delež v % |
|
---|---|---|---|---|---|---|
mikro | 1.324 | 91,4 | 4.841 | 19,3 | 455.895 | 12,1 |
male | 62 | 4,3 | 2.133 | 8,5 | 225.509 | 6,0 |
srednje | 33 | 2,3 | 3.954 | 15,7 | 359.981 | 9,6 |
velike | 29 | 2,0 | 14.185 | 56,5 | 2.715.158 | 72,3 |
skupaj | 1.448 | 100,0 | 25.113 | 100,0 | 3.756.543 | 100,0 |
Izrazita izvozna usmerjenost regije
Regija je izrazito izvozno usmerjena. Na tujih trgih realizira več kot 64 % prihodkov (za primerjavo – celotna Slovenija na tujih trgih realizira 28,9 % vseh prihodkov). Vzrok je verjetno v strukturi dejavnosti, namreč ob velikem deležu predelovalne industrije. K temu prav gotovo veliko pripomore tudi dobra prometna povezava.
Kljub veliki prisotnosti na tujih trgih, regijsko gospodarstvo išče nove poti sodelovanja in se želi še bolj uveljaviti na mednarodnih trgih.
Poslovni rezultati gospodarskih družb Dolenjske in Bele krajine v letu 2006
Dolenjska in Bela krajina | Indeks 06/05 | Slovenija | Delež Dolenjske in Bele krajine Slo=100 | |
---|---|---|---|---|
Prihodki v 000 € | 3.756.543 | 103,1 | 66.509.961 | 5,6 |
Odhodki v 000 € | 3.489.247 | 101,6 | 63.583.525 | 5,5 |
Čisti dobiček v 000 € | 229.790 | 111,4 | 3.136.704 | 7,3 |
Čista izguba v 000 € | 10.483 | 56,0 | 564.809 | 1,9 |
Povpr. število zaposl. po del. urah | 25.113 | 103,8 | 478.839 | 5,2 |
Število družb | 1.448 | 103,1 | 45.330 | 3,2 |
Dodana vrednost v 000 € | 909.351 | 109,1 | 14.919.571 | 6,1 |
Neto dodana vrednost/zaposlenega v 000 € | 36,210 | 105,1 | 31,158 |
Struktura dejavnosti
V regiji je izmed vseh področij dejavnosti najpomembnejša predelovalna dejavnost, ki je v letu 2006 ustvarila dobre tri četrtine vseh čistih prihodkov od prodaje in zaposlovala 71 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah regije. Vloga predelovalnih dejavnosti je v regiji mnogo večja kot to velja za Slovenijo. V Sloveniji so družbe predelovalnih dejavnosti v letu 2006 ustvarile 35 % vseh čistih prihodkov od prodaje in zaposlovale 43 % vseh zaposlenih. Pomembnejši dejavnosti sta še trgovina in gradbeništvo. Regija ima kljub nekaterim izjemam, kot sta tekstilna in lesno predelovalna industrija, zdravo gospodarstvo.
Regija se ponaša tudi z bogato industrijsko tradicijo. Velika industrijska podjetja so že od nekdaj nosilci razvoja regije. Imamo uspešne primere tujih vlaganj (Revoz d. d., Ursa Slovenija, d. o. o., Danfoss Compressors d. o. o.).
Statistika po dejavnosti (leto 2006)
Dejavnost | Število družb |
Delež v % |
Zaposleni | Delež v % |
Prihodki v 000 € |
Delež v % |
|
---|---|---|---|---|---|---|---|
A | kmetijstvo, lov, gozdarstvo | 19 | 1,3 | 251 | 1,0 | 18.539 | 0,5 |
C | rudarstvo | 3 | 0,2 | 65 | 0,3 | 5.437 | 0,1 |
D | predelovalne dejavnosti | 337 | 23,2 | 17.937 | 71,4 | 2.858.120 | 76,1 |
E | oskrba z elektriko, plinom, vodo | 5 | 0,3 | 288 | 1,1 | 19.590 | 0,5 |
F | gradbeništvo | 145 | 10,0 | 1.707 | 6,8 | 253.296 | 6,7 |
G | trgovina, popravilo mot. vozil | 408 | 28,2 | 1.713 | 6,8 | 332.066 | 8,8 |
H | gostinstvo | 63 | 4,4 | 204 | 0,8 | 11.356 | 0,3 |
I | promet, skladiščenje, zveze | 91 | 6,3 | 710 | 2,8 | 103.369 | 2,8 |
J | finančno posredništvo | 17 | 1,2 | 17 | 0,1 | 1.393 | 0,0 |
K | nepremičnine, najem, posl. storitve | 289 | 20,0 | 1.513 | 6,0 | 115.035 | 3,1 |
M | izobraževanje | 12 | 0,8 | 64 | 0,3 | 1.750 | 0,1 |
N | zdravstvo, socialno varstvo | 19 | 1,3 | 540 | 2,2 | 27.108 | 0,7 |
O | druge javne, skupne in osebne storitve | 40 | 2,8 | 104 | 0,4 | 9.484 | 0,3 |
Skupaj | 1.448 | 100,0 | 25.113 | 100,0 | 3.756.543 | 100,0 |
V slovenskem vrhu po kazalnikih gospodarjenja
Med vsemi regijami, ki pokrivajo področje Slovenije, je regija, ki jo pokriva Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, po kazalnikih gospodarjenja v samem vrhu. Po prihodku na zaposlenega je na tretjem mestu, medtem ko je po čistem dobičku na zaposlenega, po dodani vrednosti na zaposlenega in po deležu prodaje na tujih trgih na prvem mestu.
Prihodki na zaposlenega | Čisti dobiček na zaposlenega | Dodana vrednost na zaposlenega | Delež prodaje na tujih trgih na zaposlenega | |
---|---|---|---|---|
Celje | 8 | 9 | 10 | 11 |
Dolenjska in Bela krajina | 3 | 1 | 1 | 1 |
Gorenjska | 4 | 5 | 6 | 5 |
Koper | 2 | 3 | 5 | 8 |
Koroška | 7 | 8 | 9 | 2 |
Ljubljana | 1 | 2 | 2 | 13 |
Maribor | 9 | 7 | 11 | 7 |
Nova Gorica | 6 | 4 | 4 | 9 |
Pomurje | 12 | 11 | 13 | 12 |
Posavje | 5 | 6 | 3 | 6 |
Postojna | 11 | 10 | 12 | 3 |
Velenje | 10 | 13 | 7 | 4 |
Zasavje | 13 | 12 | 8 | 10 |
Rezultati na zaposlenega so ugodnejši kot v Sloveniji in sicer pri prihodkih na zaposlenega za 7,7 %, pri čistem dobičku za 39,7 % in pri dodani vrednosti na zaposlenega za 16,2 %.
Poslovanje ustanovnih članic v letu 2006
Ustanovne članice Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine so v letu 2006 ustvarile skoraj 2 milijardi evrov prihodkov (polovico prihodkov celotne regije). Pomembnejši od prihodkov je dobiček, ki so ga ustvarile, ta znaša 160 milijonov evrov oziroma skoraj tri četrtine vsega dobička regije. Dodana vrednost na zaposlenega pri ustanovnih članicah znaša 46.768 evrov in je kar za 29 % višja od dodane vrednosti na zaposlenega v regiji.