Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Gospodarstvo regije v letu 2013

 

Kazalniki uspešnosti poslovanja naše regije so tudi v letu 2013 kazali višje vrednosti in odražajo uspešnejše poslovanje – boljšo gospodarnost, produktivnost in dobičkonosnost kapitala od slovenskih družb. Zadolženost regijskih družb je v povprečju manjša kot zadolženost slovenskih družb, pokrivanje sredstev z ustreznimi viri pa boljše. Primerjava rezultatov po regijah kaže, da smo bili tudi v letu 2013 ena izmed najmočnejših regij.

Neto čisti dobiček vseh družb regije je znašal 178 milijonov evrov in je bil za 1,1 % višji kot v letu 2012. Pri tem so družbe s sedežem na Dolenjskem izkazale 178 milijonov evrov neto čistega dobička, družbe z območja belokranjskih občin pa 114 tisoč evrov neto čiste izgube. Lani so poslovale pozitivno vse velikostne skupine družb, razen srednjih. Pri tem so velike družbe ustvarile 95,6 %, majhne 7,1 % in mikro 4,4 % neto čistega dobička, srednje pa so k neto rezultatu prispevale 7,1 % neto igube. V povprečju je bilo lani na zaposlenega ustvarjenih 51,5 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 7,1 % več kot v letu 2012 in za 31,9 % več kot v družbah na ravni države, kjer je ta znašala 39 tisoč evrov. 

V letu 2013 so kot običajno največ k skupnemu rezultatu prispevale velike družbe: Adria Mobil, d. o. o., Novo mesto, CGP, d. d., Farma GRS, d. o. o., Krka, d. d., Novo mesto, L-TEK elektronika, d. o. o., Plasta, d. o. o., Plastoform Šmarjeta, d. o. o., Podgorje, d. o. o., Revoz, d. d., Tiskarna Novo mesto, d. d.

Po stanju konec leta 2013 so družbe Dolenjske in Bele krajine s kapitalom financirale 96 % dolgoročnih sredstev. Vsa dolgoročna sredstva so bila financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Delež kapitala v virih sredstev se od leta 2009 zvišuje in je v letu 2013 znašal 55,1 %, kar kaže na stabilnost poslovanja regije.  

 

Statistika po velikosti gospodarskih družb (leto 2013)

 

 Število družbDelež v %ZaposleniDelež v %Čisti prihodki od prodaje v mio €Delež v %
Mikro 1.842 92,1 4.749 22,3 461,6 12,0
Male 104 5,2 3.066 14,4 405,2 10,5
Srednje 31 1,6 3.154 14,8 464,6 12,1
Velike 23 1,2 10.321 48,5 2.509,5 65,3
Skupaj 2.000 100,0 21.290 100,0 3.840,9 100,0

 

Izrazita izvozna usmerjenost regije

Družbe Dolenjske in Bele krajine so 63 % prihodkov oziroma 2.471 milijonov evrov ustvarile s prodajo na tujih trgih, 35 % oziroma 1.370 milijonov evrov pa s prodajo na domačem trgu. 47 % oziroma 1.850 milijonov evrov prihodkov od prodaje na tujem trgu se nanaša na prodajo v državah Evropske unije, kjer so obravnavane družbe ustvarile za 12 % manj prihodkov, na trgih izven Evropske unije pa za 10 % več kot v letu 2012. Na domačem trgu je bilo realiziranih za 4 % manj prihodkov kot v letu 2012.

Na ravni države je bil delež prihodkov, doseženih na tujih trgih 34,6 %, ki je bistveno nižji kot v regiji. To kaže na večjo izvozno usmerjenost družb Dolenjske in Bele krajine kot družb na ravni Slovenije. K skupnim prihodkom od prodaje na tujih trgih družb v Sloveniji so družbe s področja Dolenjske in Bele krajine prispevale 9 % tovrstnih prihodkov.

Med izvoznice se je v letu 2013 vpisalo 560 družb, kar je 56 več kot v letu 2012. Samo te družbe (izvoznice) so na tujih trgih ustvarile 71 % svojih prihodkov in zaposlovale 78 % vseh zaposlenih. Devet družb izvoznic z območja Dolenjske in Bele krajine, ki so po velikosti velike in so imele po več kot 10 milijonov evrov prihodkov, doseženih na tujih trgih, je v letu 2013 ustvarilo 86 % vseh prihodkov na tujih trgih.

 

Poslovni rezultati gospodarskih družb Dolenjske in Bele krajine v letu 2013

 

 Dolenjska in Bela krajinaIndeks 13/12SlovenijaDelež Dolenjske in Bele krajine Slo=100
Prihodki v mio € 3.950,7 94,0 77.181,8 5,1
Odhodki v mio € 3.741,5 94,0 76.643,4 4,9
Neto čisti dobiček v mio € 178 101,0 169,2 105,2
Povprečno število zaposlenih 21.290 0,98 425.833 5,0
Število družb 2,000 102,6 61.312 3,3
Neto dodana vrednost v mio € 1.095,6 104,6 16.612,2 6,6
Neto dodana vrednost na zaposlenega v € 51.500 107,1 39.000 131,9

 

Struktura dejavnosti

V regiji ima izmed vseh področij dejavnosti prevladujočo vlogo predelovalna dejavnost, tako po čistih prihodkih od prodaje, kot po številu zaposlenih in vrednosti sredstev. V 400 družbah s področja predelovalne dejavnosti je bilo zaposlenih 13,9 tisoč zaposlencev in realiziranih 73 % čistih prihodkov od prodaje vseh družb v regiji.

Upoštevaje znesek čistih prihodkov od prodaje, število zaposlenih in velikost premoženja so izkazale več kot 5-odstotni delež še družbe s področja trgovine, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter s področja gradbeništva. 

Regija se ponaša tudi z bogato industrijsko tradicijo. Velika industrijska podjetja so že od nekdaj nosilci razvoja regije. Imamo uspešne primere tujih vlaganj (Revoz, d. d., Ursa Slovenija, d. o. o.).

 

Statistika po dejavnosti (leto 2013)

 

DejavnostŠtevilo družbDelež
v %
ZaposleniDelež
v %
Čisti prihodki
v mio €
Delež
v %
Predelovalne dejavnosti 400 20,0 13.943 65,5 2.784,8 72,5
Trgovina, vzdrževanje in popravilo mot. vozil 472 23,6 1.491 7,0 354,4 9,2
Gradbeništvo 249 12,5 1.800 8,5 322,2 8,4
Ostale dejavnosti 879 44,0 4.056 19,1 379,5 9,9
Skupaj 2.000 100,0 21.290 100,0 3.840,9 100,0

 

V slovenskem vrhu po kazalnikih gospodarjenja

Dolenjske in belokranjske družbe so v letu 2013 ustvarile okrog 5 % prihodkov in odhodkov ter 7 % neto dodane vrednosti vseh družb v Sloveniji. V regiji so družbe v letu 2013 realizirale manj prihodkov kot v letu 2012, medtem ko so imele v Sloveniji družbe prihodke na ravni leta 2012. Družbe v regiji so izkazale bistveno večji del svojih prihodkov od prodaje na tujem trgu kot družbe v Sloveniji, k čemur so najbolj prispevale velike družbe. Neto čisti dobiček dolenjskih in belokranjskih družb za leto 2013 je višji kot za leto 2012, nasprotno so družbe v Sloveniji za leto 2013 izkazale neto čisti dobiček, ki je bistveno nižji kot za leto 2012.

Poslovanje družb Dolenjske in Bele krajine v letu 2013 je bilo boljše od povprečja družb v državi (višje vrednosti kazalnikov uspešnosti poslovanja), zadolženost družb v regiji je bila nižja, več dolgoročnih sredstev je bilo financiranih z dolgoročnimi viri.